Polona Zupan KlopčičSpoštovani in spoštovane. Pred vami je predlog sklepa o umiku akta iz postopka, in sicer splošnega akta, ki je bil sprejet na 30. seji 23. marca. Takrat je Mestni svet sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Preden je bil odlok poslan v objavo, je bila sprožena referendumska pobuda in zbrano je bilo v 35 dneh zadostno število podpisov. Pri tem sklepu o umiku iz postopka izhajamo iz dveh razlogov. In sicer, en razlog je, da akt, ki je v postopku, je mestni svet tisti organ, ki akt sprejema in ima tudi pravico kot gospodar postopka do konca postopka razpolagati s tem aktom. Drugi razlog, ki ga moramo paziti, pa je, da je potrebno varovati referendumsko pobudo. In zato je pripravljen predlog sklepa o umiku akta iz postopka. Kar pomeni, da mestni svet izkoristi svojo pravico in akt umakne iz postopka, kar pomeni, da akt ne bo objavljen. To je v bistvu diskrecijska pravica mestnega sveta, ker je gospodar postopka. S tem aktom se praktično ustavi objava akta. To je vse, kar se s tem sklepom naredi. Hkrati je pa potrebno varovati referendumsko pobudo. Zato je potrebno vedeti, da akt sledi zahtevi referenduma. In sicer, zahteva za referendum vsebuje eno zahtevo: da se akt ne uveljavi. S predlaganim sklepom naredimo točno to. Akt se ne uveljavi. In bomo rekli ohranimo pravico do referenduma, s tem da se lahko predlagatelj referenduma sam odloči, ali bo dal referendumsko zahtevo ali ne. S tem aktom se na to ne vpliva. Referendumska pobuda ostane nedotaknjena. V bistvu lahko samo še povemo, da ostane v veljavi akt, ki je bil sprejet. Se pravi, zadnja sprememba Odloka o urejanju prometa je bila sprejeta 5. 12. 2025. In ta je v primerjavi z odlokom, ki je izpodbijan, ima pač nekaj značilnosti, ki so iste, hkrati pa se z neuveljavitvijo odloka določene rešitve ne uveljavijo. In sicer, še vedno po starem odloku imamo tri dovolilnice. To ostaja isto. Predlagani odlok je urejal samo možnost, da se upošteva število prebivalcev in število stanovanj. In sicer je urejal zaporedno pridobivanje. Se pravi, če je bilo dovolj prostora, si dobil eno dovolilnico, in predlagano je bilo, da se najprej izkoristi ena dovolilnica in šele nato da se daje drugo in tretjo. Ta rešitev zdaj ne bo uveljavljena, ker ostaja rešitev odloka. Se pravi, tri dovolilnice na območje, na stanovanje. Kdor prej pride, lahko dobi vse tri. Ni omejitve glede, bom rekla, pravičnosti za prebivalce. Druga stvar, ki je ... Predlagani izpodbijan odlok se je osredotočal na soseske, kar predhodni odlok ni imel. Ostaja prejšnja ureditev, kjer je stalno, začasno prebivališče in pogoji, ki so bili pač predvideni. Z novo ureditvijo je bilo predvideno, da se uvede varovalka glede parkirnih mest, če bi prebivalec dobil pravico do parkiranja skladno z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine. Kar se zdaj pač ne bo uveljavljalo. Potem je razlika s prejšnjim in zdajšnjim izpodbijanim odlokom v tem, da je novi odlok poskušal izenačiti parkiranje v garažnih hišah in na parkirnih površinah z enotno tarifo nočno dva evra. Tole se tudi pač ne uveljavi. Ostane razlika med garažnimi hišami in parkirnimi površinami. Naslednja stvar, ki se pač ne uveljavi, je pojem osebnih vozil. Se pravi, določena vozila zasedajo parkirna mesta, kot so avtodomi in lahka tovorna vozila. V bistvu je predlagani odlok imel željo urediti to dolgotrajno parkiranje avtodomov, da se ne bi nekako parkiralo. To zdaj ostaja uveljavljeno tako kot prej. Avtodomi pač lahko parkirajo. In tudi tovorna vozila nimajo možnosti parkirati na parkirnih mestih, ker za to ni predvideno za lahka tovorna vozila. To bi bilo nekako na kratko vse. Glavna poglavitvena rešitev pa je, da se odlok umakne iz postopka. Odlok se ne črta, ne briše. Umika se iz postopka. In to je tudi edina stvar. Najlepša hvala za pozornost.